Slovensko zdravstvo je v razsulu, minister Danijel Bešič Loredan napoveduje korenite spremembe in skorajšnji posvet tudi z zavarovalničarji. A za zdaj je Golobova vlada zamrznila cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga namerava tudi odpraviti. Kako zamrznitev cen vpliva na zavarovalnice, njihovo poslovanje, tudi na delničarje? Kakšna bo škoda za zavarovalnice in katere spremembe napovedujejo? Je možna celo odpoved dopolnilnih zavarovanj, čeprav je vlada to prepovedala?

O tem sta na Finančni konferenci Portorož govorila predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln in član uprave Zavarovalnice Triglav Tadej Čoroli, o prihodnosti zdravstvenih zavarovanj pa je spregovorila šefinja Merkur zavarovalnice Meta Lahne.

Mikeln: Gremo na sodišče

»Trenutni sistem ni vzdržen. Smo prišli od vlade, ki vlada z ukrepi, do vlade, ki tudi vlada z ukrepi. Dobili smo ukrep dovoljene najvišje cene zdravstvenega zavarovanja brez možnosti njegove odpovedi. Ta ukrep lahko pomeni to, da nas bodo likvidirali,« pravi Aleš Mikeln. V Vzajemni kljub temu verjamejo, da bodo našli neke rešitve za prihodnost in da bodo ostali zdravstvena zavarovalnica.

Zamrznitev cene zdravstvenega zavarovanja za zavarovalnice pomeni škodo. Zato Mikeln napoveduje, da bodo ta teden na upravno sodišče vložili zahtevo za zamrznitev ukrepa, torej za zamrznitev oziroma odpravo prepovedi višanja cen dopolnilnih zavarovanj nad 35,67 evra, ki velja od 1. maja. »Čeprav nam svetovalci pravijo, da imamo malo možnosti za uspeh, bomo to storili, da ne bi morda naredili kakšne procesne napake, ki bi nam škodovala v prihodnje,« pravi Mikeln.

Mikeln celo ne izključuje možnosti odpovedi pogodb svojim zavarovancem, češ da mora skrbeti tudi za dobro poslovanje Vzajemne, za to, da v končni fazi res ne bi šli v likvidacijo. Vzajemne namreč danes ne sme nihče dokapitalizirati. »Odpoved pogodb je sicer pravno zelo kompleksno vprašanje,« še dodaja. Namreč, vladna uredba prepoveduje odpovedi, a hkrati upoštevanje uredbe škodi Vzajemni, za poslovanje katere je odgovoren predsednik uprave. Mimogrede, Vzajemna ima okoli 700 tisoč dopolnilnih zdravstvenih zavarovancev.

Čoroli: Čakamo na dogovor

Triglav je že napovedal, da načrtovani dobiček zaradi zamrznitve cen ne bo realiziran. Ta bi lahko bil od načrtovanega, ki je bil za letos napovedan v višini med 90 in 110 milijoni evri, za 25 do 40 odstotkov nižji, govorimo za skupino. Bodo šli tudi oni na sodišče, morda kot skrajni ukrep predvidevajo odpovedi pogodb? Slednjega gotovo ne, pravi Čoroli, pri čemer je Mikeln dodal, da ima Triglav pač možnost dokapitalizacije – Vzajemna ne. Na Triglavu namreč ocenjujejo, da bi ob odpovedi pogodb nastala še večja škoda, več težav, regulatorni in inšpekcijski ukrepi.

Kako pa bo Triglav ukrepal? Upa, da bo prišlo z vlado do nekega dogovora. Da se dopolnilno zavarovanje čim prej odpravi in najde neka pot do prestrukturiranja ob opustitvi dopolnilnega zavarovanja.

Glede škode, ki jo bodo zavarovalnice utrpele zaradi regulacije cen, oziroma glede odškodninskih zahtevkov zavarovalničarja še nista bila povsem jasna. Zadeve je treba proučiti. Se pa sliši, da si bodo z vlado skušali izpogajati neko povrnitev izgub, vsaj v višini pokritja izplačil škode zavarovancem, ki je zaradi prepovedi podražitve zavarovalnice zdaj ne bi mogle kriti brez minusa. Jo pa krijejo, a z izgubo.

S čim se bodo ukvarjali?

Ko bo dopolnilno zavarovanje odpravljeno, bo po načrtu Vzajemna še zdravstvena zavarovalnica z veliko drugimi zdravstvenimi produkti, napoveduje Mikeln. Konkreten ni. A kot dodaja, že delajo program prestrukturiranja.

Podobno pravi Čoroli: »Dopolnilno zdravstveno zavarovaje se je ukinjalo že večkrat in tako imamo tudi mi načrte že več let, ki so posodobljeni in pripravljeni na novo resničnost. Načrti so predvidevali, da moraš biti kapitalsko dovolj trden, da jih uresničiš.« Prestrukturiranja svoje zdravstvene zavarovalnice pa tako kot Vzajemna še ne želijo predstaviti javnosti.

Kaj pa prihodnost?

Bodo imele zdravstvene zavarovalnice še kaj povezave z javnim zdravstvom ali bo šlo za ločitev zasebnega od javnega? »Bomo bolj ločeni, kot smo bili do zdaj. Odpreti moramo debato o pravici do izbire zdravnika. Da se kot zavarovanec obveznega zavarovanja lahko odločim, kje bom izvajal svoje posege, ali v zasebnih ali javnih ustanovah. Trenutno zasebni sektor ne dobi nobenega povračila iz obveznega zavarovanja,« pravi Meta Lahne.

Meni, da je več prihodnosti za zasebno zdravstvo v nenujnih posegih, kjer vidijo tudi priložnost za zdravstvena zavarovanja in nove produkte. »Vlagali bomo predvsem na področje nenujnih operacij, denimo ortopedije,« razlaga predsednica uprave Merkur zavarovalnice, ki poudarja, da produkte razvijajo regijsko. To pomeni, da bi se zavarovanci iz Slovenije lahko zdravili denimo tudi v Avstriji in nasprotno.

Da bodo še naprej razvijali zdravstvene produkte, seveda poudarja tudi Mikeln: »Se bojim, da gre naš zdravstveni sistem po poti srbskega, kjer je javno zdravstvo povsem razpadlo in se uvaja zasebni sistem, kjer so kolektivne zdravstvene police. Podjetje hoče namreč imeti svoje zaposlene, če zbolijo, čim prej nazaj v delovnem procesu. Upokojenci pa so v državnem sistemu.« Ne izključuje niti vlaganja v bolnišnice: »Zagotoviti želimo vse, od preventive do zavarovalne police do primerne storitve, ki bi bila opravljena v naših centrih.«

Skratka, podobno tudi Triglav, nove zdravstvene storitve, bolnišnica … Slednjo skupaj s Savo Re gradijo tudi v Ljubljani.