Zakaj obrestne mere na depozite v Sloveniji ne rastejo, če pa centralne banke že skoraj leto dni dvigajo obrestne mere? Kdaj bodo banke začele opazneje dvigati obrestne mere? Zbrali smo odgovore bančnic in bančnikov, ki so bili na letošnji Finančni konferenci.

Slovenske banke, kot smo ugotavljali pred kratkim, so z depozitnimi obrestnimi merami med najbolj škrtimi v Evropi. Zakaj je tako in kdaj lahko pričakujemo spremembe?

Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica, SKB: »V večini bank imamo povečane ‘avista’ depozite. Tradicionalno je v Sloveniji tako, da ljudje varčujejo z depoziti. Depoziti nikoli niso bili dovolj donosni. Zato je tudi zdaj čas, da ljudje, podjetja, vlagajo v naložbe, ki prinašajo več. Dejstvo je, da smo imeli dolgo obdobje nizkih obrestnih mer pri posojilih, takrat ni nihče spraševal, kdaj bodo višje. Gotovo pa bo z nekim zamikom prišlo tudi do dviga obrestnih mer na pasivi.«

Andrej Lasič, član uprave, NLB: »Devetdeset odstotkov celotnega denarja v bankah je na ‘avista’. Po dvigu obrestnih mer nimamo več negativnih obrestnih mer. Imamo dolgoročne depozite, kjer se nekaj več obrestuje. Še vedno pa je večina denarja naložena ‘avista’ in ta ni obrestovan.«

Drago Kavšek, član uprave, Intesa Sanpaolo: »Malo pozabljamo na zgodovino. Kot gospodarstvenik sem se večkrat spraševal, zakaj imamo višje obrestne mere na posojilih kot v tujini. Zakaj se je to zgodilo? Gospodarstvo je močno zmanjšalo obseg posojil od leta 2008 do danes. Priliv depozitov pa je bil stalno večji. Banke smo v času negativnih obrestnih mer trpele te stroške. Zdaj se je položaj obrnil.«

Bojana Novak, članica uprave, Sparkasse: »Spremembe na trgu se že dogajajo, in sicer na področju depozitov pravnih oseb, torej pri obrestovanju depozitov. Trg deluje, seveda z določenim zamikom. Podjetja že sklepajo depozite po višjih obrestnih merah. Pričakujem postopne spremembe tudi pri obrestovanju vlog prebivalstva. Nekatere banke smo ponudbo že prilagodile. Morda manjkajo določene alternative za male vlagatelje. Tako bi bile tudi banke prisiljene k spremembam.«

Lasič: Slovensko gospodarstvo najmanj zadolženo v Evropi

Kje so priložnosti za (organsko) rast bank? »Mislim, da smo malo zadremuckali, govorim na splošno, kot slovenska ekonomija. Močno nas je ‘pičila kača’ v zadnji finančni krizi. Prišli smo v situacijo, kjer smo najmanj zadolžena ekonomija v Evropi. Naložbe gospodarskih družb so bile v zadnjih letih podpovprečne, podjetja so se razdolžila. Mislim, da nismo izkoristili vseh možnosti, čaka nas ogromno izzivov.«

Stanka Šarc Majdič, članica uprave SID banke, je pripomnila: »Menim, da smo se iz preteklosti veliko naučili. Trenutno iščemo pravo pot, kako se spopadati z izzivi prihodnosti, kako podjetja, ki niso vlagala, premakniti tja.« Pa projekti sploh obstajajo? Obstajajo, meni Šarc Majdičeva. Tudi Kavšek je poudaril nezadolženost slovenskega gospodarstva: »Mi smo najmanj zadolžena ekonomija v Evropi. Pred sabo imamo velike prebojne možnosti, govorim o logistiki, lesni industriji, prehodu v zeleno, kjer bo treba veliko denarja vložiti v infrastrukturo. Ne želimo si biti najmanj zadolženi.«