Pred prvim zasedanjem ECB v letošnjem letu so si ekonomisti enotni: sprememb ključnih evrskih obrestnih mer tokrat ni pričakovati. Se pa vse bolj ugiba, kako bo na nadaljnje odločanje ECB vplival močan evro. Spomnimo: ECB je trenutno v ciklu sproščanja obrestne politike, ki pa ga je zamrznila junija lani, ko je zadnjič znižala evrske ključne obrestne mere, od takrat pa jih ni spreminjala. Tu so poudarki, kaj je dobro vedeti pred četrtkovim zasedanjem ECB.

Kakšna je raven evrskih obrestnih mer

Najbolj skrbno opazovana depozitna obrestna mera ECB znaša 2 odstotka.

Na to raven jo je ECB spustila junija 2025, ko je za 0,25 odstotne točke znižala vse tri ključne evrske obrestne mere. Ne gre spregledati, da je bil glavni razlog za takratno znižanje – strah pred prenizko inflacijo.

Od lanskega junija je imela ECB že štiri zasedanja, na nobenem od njih ni spreminjala višine obrestnih mer.

Kaj se pričakuje za četrtek

Po mnenju ekonomistov bo ECB 5. februarja pustila depozitno obrestno mero nespremenjeno pri 2 odstotkih, kar je skladno tudi s tržnimi pričakovanji.

Šefinja ECB Christine Lagarde zadnje mesece ponavlja, da je ECB v ‘dobrem položaju’ in da ECB trenutno ni treba obrestno ukrepati, pač pa lahko opazuje, kako se učinki njene dosedanje obrestne politike prelivajo v banke in realno gospodarstvo. Kot je izpostavila, se evrska inflacija giba okoli ciljnih dveh odstotkov, evrska gospodarska rast pa da je blizu potenciala.

Kaj pravi statistika o evrski inflaciji in rasti

Kljub visokim geopolitičnim tveganjem kazalniki za evrsko območje ostajajo spodbudni.

• Po prvih ocenah Eurostata, ki temeljijo na četrtletnih sezonsko in koledarsko prilagojenih podatkih, je gospodarska rast na evrskem območju v letu 2025 znašala 1,5 odstotka. Podatek je lahko še predmet revizij, a za zdaj presega izboljšane napovedi ECB iz lanskega decembra, ki so predvidele, da bo lanska evrska rast 1,4-odstotna.
• Prve podatke o evrski inflaciji za januar bo Eurostat objavil v sredo, dan pred zasedanjem ECB. Znani pa so podatki za december – takrat je evrska inflacija zdrsnila pod ciljno mejo dveh odstotkov, saj je znašala 1,9 odstotka.

Močan evro – priložnost za večjo vlogo v svetu

EU želi okrepiti mednarodno vlogo evra, tudi za povečanje vpliva EU v svetu. To naj bi dosegli z reformami, kot sta bančna unija ter unija kapitalskih trgov (zdaj imenovana unija prihrankov in naložb).

Vloga evra v svetu bi se okrepila z večjo uporabo evra kot centralnobančne rezervne valute, z večjo rabo v mednarodni trgovini s surovinami in energenti, z več evrskega financiranja in izdajanja dolga zunaj evrskega območja ter z večjo vlogo evra v plačilnih in klirinških sistemih.

Ameriški dolar ostaja glavna svetovna rezervna valuta, a se je njegov delež predlani zmanjšal na 57,8 odstotka, medtem ko se je delež evra poveča na 20,1 odstotka, po podatkih MDS. Evro je tako druga rezervna valuta na svetu.

Eden od pogojev za status globalne rezervne valute sta moč in stabilnost. Kot znano, so se v zadnjem času mednarodni vlagatelji začeli umikati iz ameriškega premoženja (delnice, obveznice, dolar), tudi zaradi nestabilnosti ameriških politik, ter naložbe selijo v Evropo.

Močan evro – past za inflacijo in rast

 

A močan evro glede na dolar ni le priložnost, lahko je tudi past. Po navedbah ekonomistov sta oslabitev dolarja oziroma okrepitev evra že vnesli nekaj nelagodja med odločevalce na ECB.

Nižja inflacija od napovedane: Ker višji tečaj evra pomeni nižje uvozne cene, to pa znižuje tako imenovano uvoženo inflacijo, bi lahko bila dejanska evrska inflacija nižja od napovedane. Izvedenci ECB so že tako ali tako v zadnjih projekcijah iz lanskega decembra napovedali, da bo evrska inflacija v letu 2026 nižja od dveh odstotkov in bo znašala 1,9 odstotka. Če bi bila še nižja, bi se še bolj oddaljila od dvoodstotnega cilja ECB.

Kot navajajo ekonomisti, bi okrepitev evra, ki je od decembrskega zasedanja glede na dolar pridobil okoli 3,5 odstotka vrednosti, inflacijo znižala za okoli 0,1 odstotne točke. In če bi bile napovedi ECB o inflaciji za tri leta nižje tudi le za desetinko odstotne točke, bi bila v vseh treh letih inflacija pod dvema odstotkoma. Decembra lani so namreč pri ECB napovedali, da bo splošna evrska inflacija v letu 2026 znašala 1,9 odstotka, v letu 2027 zatem 1,8 odstotka, v letu 2028 pa 2 odstotka.

Šibkejša rast od napovedane: Dosedanji statistični podatki kažejo, da je evrsko gospodarstvo odpornejše od prvotnih pričakovanj. Ampak: visoka vrednost evra zmanjšuje cenovno konkurenčnost evrskih podjetij, ki izvažajo v ZDA … pri čemer je ameriški trg z okoli petinskim deležem v skupnem evropskem izvozu še vedno prva izvozna destinacija za blago iz EU. Če bi bil izvoz manjši, bi prek manjše proizvodnje to lahko peljalo v nižjo gospodarsko rast na evrskem območju.

Lahko močan evro na ECB okrepi debato o novem obrestnem rezu?

 

Ekonomisti so torej soglasni, da v četrtek ECB ne bo spreminjala višine obrestnih mer.

Dopuščajo pa možnost, da bi na ECB zaradi močnega evra lahko začeli razpravo o možnosti za novo znižanje obrestnih mer, potem ko je evrska denarna politika mirovala od lanskega poletja. Zlasti prešibka inflacija a tudi šibkejše evrsko gospodarstvo bi lahko bila povod, da bi se ECB odzvala z nadaljnjim sproščanjem denarne politike, tudi s kakšnim obrestnim rezom.

Nič od tega ni sicer uradno na mizi.

Ob tem ECB vedno znova tudi poudarja, da tečaj evra ni cilj, ki bi ga uravnavala s svojimi ukrepi. Pa vendar.

Vpogled v razmišljanje odločevalcev v svetu ECB, ki krojijo višino evrskih obrestnih mer, ponujajo izjave avstrijskega guvernerja Martina Kocherja. Ta je v intervjuju za FT ocenil, da bo ECB morala ukrepati, če se bo evro še krepil ter bo to privedlo do nižjih inflacijskih napovedi. Obenem pa je dejal, da je bila »nedavna rast vrednosti v primerjavi z dolarjem skromna in ni zahtevala odziva«. In še eno mnenje: francoski guverner Francois Villeroy de Galhau je po tujem poročanju namignil, da je močan evro glavni dejavnik, ki bo v prihodnjih mesecih pomemben pri tehtanju možnih ukrepov denarne politike.

Medtem ko nekateri ekonomisti dopuščajo možnost, da bi na marčnem zasedanju morda lahko prišlo do reza (marca bo ECB dobila na mizo tudi sveže napovedi o inflaciji in ECB za evrsko območje), pa drugi ohranjajo napoved, da bo depozitna obrestna mera ostala pri dveh odstotkih tudi še konec letošnjega leta.

Članke Avtorice Albine Kenda, je bil objavljen na tej povezavi