Kaj nas čaka v prihodnje glede davkov in sodelovanja finančne uprave z davčnimi zavezanci? Ali so odnosi med Fursom in zavezanci bolj podobni partnerstvu ali odnosu med preiskovancem in preiskovalcem? “Lovimo se iz leta v leto. Razumem sicer, da je Fursova politika vzpostaviti neki partnerski odnos, vprašanje pa je, ali je ta z dejanskimi ravnanji tudi vzpostavljen,” je na današnji Finančni konferenci Portorož opozoril Domen Romih, davčni svetovalec pri odvetniški pisarni Jadek & Pensa.

Kaj torej svetuje? Imejte dober odnos s Fursom, dolgoročno se splača. Sodelujte z njimi, ko vas nadzorujejo, da si ne bodo prehitro ustvarili slike o vas. Težje je prepričati prepričanega, pravi Romih: “Finančna uprava je eden od organov z največjimi pooblastili v Sloveniji.”

Pravi pa, da se stvari izboljšujejo. Nekdaj je bila politika Fursa, da preverja vse anonimne prijave, zdaj ni več tako, saj se je izkazalo, da gre velikokrat za prijave tipa “sovraštvo do soseda”. Poleg tega pogajanja s Fursovimi inšpektorji sicer niso možna, se pa v praksi zgodi, da denimo pri zadevah, ki niso povsem jasne, na eni strani popusti Furs, če na drugi davčni zavezanec, pravi Romih, ki za v prihodnje meni, da bodo podjetja potrebovala tudi poseben kader za davčne zadeve, nekakšne križance med pravniki in ekonomisti.

Kakšen bo davčni primež, bo premoženje bolj obdavčeno?

Ali lahko v Sloveniji dodatno obdavčiš premoženje (denimo nepremičnine, op. a.), ne da bi povzročil tako rekoč revolucijo oziroma izgubo velikega števila volilnih glasov? To je res težko, pravi Romih in dodaja, da dejansko obdavčitev kapitala, ki pri nas pomeni le 0,6 odstotka BDP, ne bi ravno nadomestila pri nas visoke obremenjenosti dela s prispevki. Dajatve iz dela namreč pomenijo 17 odstotkov BDP. “Tudi če bi dvakrat dvignil dajatve na kapital, ne bi mogel kaj dosti narediti.”

Sicer pa je – zanimivo – OECD dejal, da imamo za naše prispevke od zdravstva dovolj. Mimogrede, prav zdaj potekajo dogovori o tem, kako bi nadomestili predvideno odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Levica denimo predlaga progresijo glede na plače od 15 do 200 evrov na mesec. Kaj o tem pravi Romih? Vprašanje je, do kakšnih višjih, boljših učinkov bi prišlo z reformo.”