»Po pandemiji smo imeli povečano povpraševanje in rigidno ponudbo. In vsi smo podcenjevali, kako vztrajna bo inflacija. Inflacija je zelo široka po vseh izdelkih in storitvah, to ni več zgodba samo o energiji in hrani,« je na Finančni konferenci povedal Egon Zakrajšek, višji svetovalec pri Banki za mednarodne poravnave iz Basla.
Meni, da je moment inflacije bistveno močnejši, kot to pričakujejo finančni trgi in zasebni sektor. Jedrna inflacija je namreč še vedno visoka, tako na trgih v razvoju kot na razvitih trgih. »Prezgodaj bi bilo razglašati zmago,« je povedal slovenski ekonomist, ki je tako rekoč vse življenje preživel v ZDA in delal tudi pri ameriški centralni banki Fed. »Rast plač za zdaj še zaostaja za inflacijo, a se višajo in pritisk se povečuje,« pravi Zakrajšek, ki opozarja, da je rast plač pač močan motor inflacije.
Banke se morajo soočiti še z zadnjim kilometrom
Zakrajšek opozarja, da centralne banke še vedno čaka »zadnji kilometer«, ki bo precej težji. »Inflacijo bo veliko težje spraviti s štirih na dva odstotka kot prej z višjih ravni na štiri odstotke,« meni. Sicer pravi, da bodo centralne banke naredile vse, da vrnejo inflacijo na raven okoli dveh odstotkov. »Vprašanje je, čez koliko časa, in ali smo že na ravni monetarne politike, s katero bi to zagotovili.« Na vprašanje direktorja Financ Petra Frankla, kdaj pričakuje, da bo inflacija spet dva odstotka, odgovarja, da bo po njegovem mnenju to trajalo okoli tri do štiri leta. Centralne banke zdaj vodijo restriktivno monetarno politiko in treba je počakati še okoli šest mesecev, ali ukrepi dovolj učinkujejo, pravi.
Kredibilnost centralnih bank na preizkušnji
»Izkazalo se je, da so modeli centralnih bank, v katerih sem dolgo delal, pomanjkljivi,« je povedal o obvladovanju inflacije. Dodaja, da je centralne banke sicer zares enostavno kritizirati, a da imajo veliko verodostojnosti, ki pa je zdaj na preizkušnji. »Če centralne banke izgubijo kredibilnost, vedo, kaj se bo zgodilo. Ponovila se bodo sedemdeseta leta prejšnjega stoletja,« opozarja Zakrajšek.
Na Franklovo vprašanje, kdo je njegov guverner idol, odgovarja, da je to Ben Bernanke, ki je vodil Fed med letoma 2006 in 2014. Zakaj? »Leta 2008, ko se je finančna kriza začela, je bila na Fedu ideja, da bi finančni dejavniki lahko vplivali na realno ekonomijo, na stranskem tiru. Bernanke pa je ugotovil, tudi na podlagi lastnih raziskav, da je to narobe,« odgovarja Zakrajšek.