Tako slovenski kot hrvaški guverner menita, da bo ECB morala nadaljevati dvige obrestnih mer. Boštjan Vasle in Boris Vujčić sta na Finančni konferenci spregovorila o obrestnih merah, stabilnosti bank, napovedih in zakaj je inflacija v Sloveniji in na Hrvaškem višja kot v nekaterih drugih članicah evroobmočja.

ECB je na zadnji seji sedmič zapored dvignila obrestne mere, a dvig je bil najmanjši v tem ciklu dvigovanja. Bo ECB nadaljevala dvige obrestnih mer, so lahko dvigi spet višji od 0,25 odstotne točke?

Boštjan Vasle pravi: »Na podlagi tega, kar vemo, menim, da bodo potrebni nadaljnji dvigi obrestnih mer, konkretne višine pa bodo odvisne od podatkov, ki jih bomo imeli.« Da bodo najverjetneje potrebni dodatni dvigi obrestnih mer, se strinja tudi Vujčić.

Kdaj bomo z inflacijo pri dveh odstotkih?

Pred nastopom guvernerjev je ekonomist Egon Zakrajšek izjavil: »Inflacijo bo veliko težje spraviti s štirih na dva odstotka kot prej z višjih ravni na štiri odstotke.« Kdaj bomo torej pri dveh odstotkih?

Vasle: »Menimo, da ukrepi, ki smo jih sprejeli, že dajejo prve rezultate, bodo pa še bolj začeli delovati v prihodnjih mesecih. Pričakujemo, da se bo inflacija precej umirila konec leta, prihodnje leto pa bi se lahko približala našemu cilju.«

Vujčić: »Strinjam se z Zakrajškom, da je izziv ‘zadnji kilometer’, težje bo inflacijo spraviti na dva odstotka. Jedrna inflacija je stabilna, ne upada, dokler bo tako, ne moremo reči, da smo naredili svoj posel. Morali bi videti trend upadanja jedrne inflacije, da bi lahko rekli, da smo končali.«

Kje je ravnotežje med recesijo in umiranjem inflacije?

»To ravnotežje je težko najti. Radi bi dosegli cilj, inflacijo v bližini dveh odstotkov, če je možno, brez recesije. A to včasih ni mogoče. Za nas je prioriteta inflacija,« pravi hrvaški guverner.

Vasle pa o trenutnih razmerah v slovenskem gospodarstvu dodaja: »Prvo četrtletje je bilo zelo dobro, naši podatki kažejo tudi na zelo dobro drugo četrtletje.«

Guvernerja o trgu nepremičnin

Banka Slovenije v zadnjem poročilu o finančni stabilnosti med drugim ugotavlja, da se »tveganje za finančno stabilnost, ki izhaja s trga nepremičnin, znižuje z umirjanjem gibanj na trgu stanovanjskih nepremičnin«. Kaj o nepremičninah in tem trgu pravita guvernerja?

Vasle pravi: »V tem trenutku smo v podobnem položaju kot celotno evroobmočje, cene so se začele umirjati, v nekaterih delih celo upadati, to zmanjšuje pritiske in tudi tveganja.«

Kaj pa se dogaja na Hrvaškem, kjer so bile cene stanovanjskih nepremičnin lani med najhitreje rastočimi v EU? »Upad števila transakcij zaznavamo tudi na Hrvaškem. Navadno je upad likvidnosti, prometa, predhodnik nižanja cen,« pravi Vujčić.